Namakanje kmetijskih zemljišč je osnoven tehnološki ukrep, katerega namen je zagotoviti optimalno rast in razvoj gojenih rastlin. Gre za dodajanje vode rastlinam v vegetaciji, ko je v tleh primanjkuje. Namakalne sisteme lahko z oroševanjem uporabljamo tudi za preprečevanje spomladanske pozebe. Z namakanjem poskrbimo za stabilno rastlinsko pridelavo in večji delež visoko kakovostnih pridelkov, kar omogoča stabilnejšo oskrbo trga s pridelki. Naravne danosti za razvoj namakanja v Sloveniji so dobre, a obstaja velika prostorska raznolikost. To pomeni, da je dostopnost vode odvisna od bližine površinskega vira, geološke podlage, količine padavin, evapotranspiracije in izgrajene vodne infrastrukture.

Mnenja o vplivu namakanja na kakovost površinskih in podzemnih voda so v strokovni javnosti deljena. Po nekaterih interpretacijah je namakanje kmetijskih površin koristno tudi za kakovost voda, saj v sušnih obdobjih preprečuje, da bi se neizkoriščena hranila izprala v tla ter naprej v vodonosnike in površinske vode. Na drugi strani pa obstaja bojazen, da večja intenzivnost kmetijstva pod namakanimi površinami pomeni tudi večjo možnost izpiranja hranil v vode.

Avtorji:
Luka Žvokelj, Matjaž Glavan, Matic Noč, Rozalija Cvejić, Marina Pintar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije

Leto izida: 2023

ISBN 978-961-6498-75-3 (online)

• Priročnik (PDF, 19 MB)