15. 3. 2023

Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, na podlagi 12. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg, 9/19 in 188/21 - ZZrID), Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20, 186/21 – ZzrID in 166/22) in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmI S-A, 202/21 – odl US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) objavlja


JAVNI RAZPIS ZA KANDIDATE (M/Ž) ZA MLADE RAZISKOVALCE V LETU 2023


Razpisujemo možnost podiplomskega usposabljanja mladega raziskovalca (m/ž) na področju geologije pri izbranem mentorju.


Šifra mentorja Ime in priimek mentorja Program Raziskovalno področje
28455 dr. Nina Rman P1-0020
Podzemne vode in geokemija
1.06 Geologija
09632 dr. Tea Kolar-Jurkovšek P1-0011
Regionalna geologija
1.06 Geologija
28456 dr. Mateja Jemec Auflič P1-0419
Dinamična Zemlja
1.06 Geologija

Pri izbranem mentorju je lahko izbran samo en kandidat. Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati pogoje iz 113. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20, 186/21 – ZzrID in 166/22):

  • ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
  • ima izobrazbo, doseženo po študijskem programu druge stopnje ustrezne smeri, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje najmanj 8,00 (upošteva se tudi ocena diplomskega in magistrskega dela), ali
  • ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali
  • ima glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini in
  • starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja se dvigne nad 28 let, če je mladi raziskovalec brez finančne podpore že opravil eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak opravljen letnik doda eno leto.

Če se kandidat za mladega raziskovalca ob sklenitvi pogodbe vpisuje v drugi oziroma tretji letnik študijskega programa tretje stopnje, povprečna ocena dodiplomskega študija po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma povprečna ocena vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje in študijskega programa druge stopnje ni pomembna. Če ima kandidat opravljen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna.

Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil starševski dopust v trajanju najmanj šestih mesecev, pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto, se starostna meja dvigne nad 28 let. Enako velja za daljšo, najmanj šestmesečno dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.

Kandidati za mlade raziskovalce, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo v dodatno leto študijskega programa tretje stopnje oziroma so navedeni status že izkoristili, kandidati, ki so preko ARRS že bili financirani v programu mladih raziskovalcev ter kandidati, ki že imajo opravljen doktorat znanosti, ne morejo kandidirati na razpis.


Merila za ocenjevanje kandidatov so:

  • povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje; opravljenih mora biti najmanj 80 odstotkov vseh izpitov in vaj; opravljenih mora biti najmanj 80 % vseh izpitov in vaj,
  • že zaključen znanstveni magisterij,
  • vpis v študijski program tretje stopnje,
  • prejete nagrade oziroma priznanja,
  • objavljeni članki,
  • sodelovanje pri raziskovalnem delu,
  • ocena razgovora s kandidatom.

Vrednotenje meril določi raziskovalna organizacija GeoZS.


PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS MORA VSEBOVATI:

  1. prijavni obrazec (GeoZS MR 2023) – v celoti izpolnjen in podpisan ter samostojne priloge
  2. dokazila o izobrazbi
    • fotokopijo univerzitetne diplome ali fotokopijo diplome 1. in 2. stopnje magistrskega študijskega programa (bolonjskega študijskega programa) ali
    • pisno izjavo (GeoZS MR 2023 – izjava 2), da bo kandidat diplomiral oz. magistriral na II. stopnji do vključno 15. 9. 2023 in dostavil potrdilo o opravljeni diplomi oz. o opravljenem zagovoru magisterija do istega dne ali
    • fotokopijo znanstvenega magisterija ali potrdilo o zagovoru znanstvenega magisterija ali
    • če je kandidat že vpisan na podiplomski študij, priloži potrdilo o vpisu in dokazilo o opravljenih obveznostih na podiplomskem študiju,
  3. dokazilo o povprečni oceni vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v RS pred 11. junijem 2004, oziroma na dodiplomskem študiju prve stopnje in podiplomskem študiju druge stopnje, opravljenih mora biti vsaj 80% izpitov in vaj
  4. pisno izjavo kandidata o varovanju osebnih podatkov (GeoZS MR 2023 - izjava 3)
  5. pisno izjavo kandidata, da še ni bil financiran v programu mladih raziskovalcev (GeoZS MR 2023 - izjava 1)
  6. dokazilo o prejetih nagradah in priznanjih
  7. dokazilo o objavljenih znanstvenih člankih s priloženim izpisom COBISS
  8. dokazilo o morebitnem dosedanjem sodelovanju pri raziskovalnem delu – navedbam je potrebno priložiti čim bolj podroben opis dosedanjega sodelovanja z morebitnimi referencami
  9. življenjepis
  10. motivacijsko pismo v slovenskem in angleškem jeziku.

ČAS SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA:

Geološki zavod Slovenije bo z izbranim kandidatom za mladega raziskovalca sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas usposabljanja, za največ 4 leta – če je kandidat ob nastopu zaposlitve vpisan v 2. letnik doktorskega študija, se njegovo usposabljanje financira do doktorata znanosti, vendar največ 3 leta.


ROK ZA PRIJAVO:

Kandidat izpolnjen prijavni obrazec s podpisom, izjavami s podpisi in dokazili pošlje v zaprti ovojnici s pripisom na naslov Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana.

Kandidati za MR lahko:

  • prijavo oddajo osebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - Prijava na Razpis za mlade raziskovalce v letu 2023« v tajništvu Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana

ali

  • prijavo pošljejo priporočeno na naslov Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana s pripisom »NE ODPIRAJ - Prijava na Razpis za mlade raziskovalce v letu 2023«.

Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo poslane do vključno 15. 4. 2023 (prijava se šteje za pravočasno, če bo na ta dan oddana na pošti).

Razpisna dokumentacija s pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in z navodili za prijavo so na voljo na spletni strani https://www.geo-zs.si in na sedežu Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana do zaključka razpisa.


Zadnji dan za oddajo popolnih prijav na javni razpis 15. 4. 2023.


PRILOGE:




PREDSTAVITEV PROGRAMOV USPOSABLJANJA MR


Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Podzemne vode - hidrogeologija
Raziskovalni program: P1-0020 Podzemne vode in geokemija
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija, 1.06.07 Mineralne in energetske surovine ter voda
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: doc. dr. Nina Rman, This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Vpliv hidrogeoloških in geotermičnih dejavnikov na možnost skladiščenja toplote pod zemeljskim površjem

Geotermalna energija je strateški vir OVE, ki Sloveniji omogoča dolgoročno samooskrbni energetski prehod toplotnega sektorja s hkratnim razogljičenjem. Trenutni izzivi z dobavno verigo in velikimi cenovnimi nihanji fosilnih virov silijo ne le individualne prebivalce ampak tudi industrijo in javne ustanove v hitro energetsko prestrukturiranje. To zaradi pomanjkanja usposobljenih kadrov, predhodnih raziskav in/ali strokovnih osnov za usmerjanje razvoja sektorja poteka razmeroma kaotično in lahko, v kolikor se nič ne spremeni, dolgoročno povzroči zaznavne neugodne vplive na okolje, predvsem podzemno vodo in tla, in med samimi sistemi rabe.

Ločnica med plitvo in globoko geotermalno energijo je vse bolj zabrisana, tudi »plitvi« sistemi geosond že posegajo nekaj sto metrov v globino. Številni sistemi rabe poleg ogrevanja vse bolj služijo tudi klimatizaciji oziroma hlajenju, pri čemer je potrebno presežno toploto shranjevati v tla. V svetu se odpira tudi novo področje skladiščenja presežne energije (toplotne ali električne), pridobljene ne le z geotermalnimi viri, ampak tudi z drugimi OVE. Metodologije za oceno potenciala za skladiščenje še nimamo, tudi pristopi v svetu so še v začetni fazi.

Cilj raziskovalnega dela je vzpostavitev novih metod izvajanja zveznih geotermičnih meritev z uporabo optičnih vlaken za razvoj metodologije ocene možnosti skladiščenja toplote pod zemeljskim površjem. V prvi fazi bo izdelan pregled dosedanjih pristopov v svetu, kjer se načrtujemo učiti od najboljših, saj imamo že vzpostavljene študijske kontakte na Nizozemskem, Nemčiji in Islandiji. Predvidena je nekaj mesečna študijska izmenjava. Po definiranju raziskovalnega pristopa bomo na izbranem pilotnem območju merili spremembo toplotnega polja tal v prostoru in času. Rezultati bodo osnova za numerično kvantifikacijo vpliva in določitev negotovosti hidrogeoloških (heterogenost kamnin in sedimentov, prisotnost in jakost toka podzemne vode) in geotermičnih (toplotna prevodnost in kapaciteta tal) dejavnikov pri pripravi takšne ocene geotermalnega potenciala.


Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Regionalna geologija
Raziskovalni program: P1-0011 Regionalna geologija
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: dr. Tea Kolar-Jurkovšek, This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Spodnjetriasna konodontna biostratigrafija in biofacies v Zahodni Tetidi

Konodonti so izumrla skupina zgodnjih vretenčarjev, pomembni za biostratigrafsko razčlenitev paleozojskih in triasnih plasti. Večinoma se ohranijo kot zobcem podobni elementi iz fosfata, ki so imeli vlogo pri prehranjevanju. Konodontne živali so naseljevale domala vse morske ekosisteme v času njihovega geološkega razpona, to je od poznega kambrija, do konca triasa (približno od 500 do 200 milijonov let). Da bi razložili razporeditev konodontov v posameznih časovnih obdobjih, so bili doslej izdelani enostavni ekološki modeli, ki temeljijo na geokemičnih podatkih.

Paleoekološke raziskave konodontnih združb, zlasti paleozojskih, so prikazale njihov velik pomen za paleoklimatske študije v odvisnosti od oceanografskih razmer, predvsem temperature vode. Redke študije v spodnjem triasu prav tako kažejo na porazdelitev konodontnih rodov v različnih habitatih v odvisnosti od globine morja, saj so posamezni rodovi naseljevali različne dele vodnega stolpca.

Kandidat za mladega raziskovalca bo na osnovi konodontov izpopolnil razčlenitev spodnjetriasnih plasti v izbranih profilih, v katerih bo mogoče oceniti ključne dogodke, ki so vodili k okrevanju združb po permsko-triasni katastrofi. Z namenom, da razjasnimo ekologijo konodontov v spodnjem triasu (smithij in spathij) bomo izvedli geokemično raziskavo konodontnih elementov na osnovi sestava kisikovih izotopov v izbranih profilih tetidine province (Slovenija, Italija/Avstrija, Hrvaška/Srbija). Skupaj s sestavo posameznih konodontnih združb bodo dobljeni podatki omogočili določitev in rekonstrukcijo posameznih habitatov znotraj Zahodne Tetide.

Cilj študije je pridobivanje in nadgrajevanje znanja povezanega z okoljskimi spremembami v geološki preteklosti, natančneje iskanju vzrokov okoljskih sprememb ter njihovih posledicah na življenjsko okolje v spodnjem triasu. Rezultati bodo prispevali k razumevanju vzrokov sedanjih ekoloških sprememb ter služili kot model za predvidevanje njihovih posledic v prihodnosti.


Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Geološki informacijski center
Raziskovalni program: P1-0419 Dinamična Zemlja
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: dr. Mateja Jemec Auflič, This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Proučevanje intenzivnosti geoloških in geomorfnih procesov na dinamiko nastanka skalnih podornih blokov

Tematika se navezuje na proučevanje geoloških in geomorfoloških dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko nastanka skalnih podorov in padajočega kamenja. Na skalnih pobočjih se odvijajo intenzivni procesi, ki narekujejo morfologijo skalnih sten in prispevajo k nastanku in formiranju številnih razpok, ki privedejo do porušitev v obliki padajočega kamenja/skalnih podorov različnih dimenzij. Proučevanje intenzivnosti geoloških in geomorfnih procesov na skalnih pobočjih se osredotoča na izvorna območja, ki je v slovenski znanosti slabo raziskano, vendar ključno pri obvladovanju tveganj povezanimi s pobočnimi masnimi premiki. Predvideni glavni doprinosi k znanosti so: (1) določitev ocene hitrosti in magnitude nastanka skalnih podorov v raziskovalnem okolju, (2) osnova za nastanek metodologije za določanje ogroženosti prostora zaradi delovanja padajočega kamenja in skalnih podorov. Tematika odgovarja na aktualna vprašanja, povezana s prostorsko-časovnim nastankom pobočnih masnih premikov in varovanju okolja ter prebivalstva.

Kandidat se bo osredotočil na ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na erozijo/preperevanje skalnih pobočij, ki privedejo do različnih (velikosti) porušitev v velikosti od padajočega kamenja do skalnih podorov večjih magnitud; analizo vpliva ne-linearnih faktorjev (anizotropija, orientacija pobočja glede na sončno obsevanje, kritična pot, drsna ploske); preperevanje kot odziv na podnebne spremembe, ki vpliva na intenzivnost geoloških in geomorfnih procesov; ugotavljanje umikanja skalnih sten v povezavi z magnitudo in hitrostjo ter hitrost sedimentacije.

Raziskovalno delo bo zajemalo: geomorfološko in geološko karakterizacijo izbranih pilotnih območij (kartiranje razpok, odprtost razpok, širjenje razpok, topografija, usmerjenost razpok); uporabo monitoring podatkov, podatkovne baze podorov; LIDAR, TLS, geofizika (Electrical resistivity tomography, Seismic refraction tomography); uporabo potresnih virov za določitev koseizmičnih deformacij z vpeljavo Newmark (1965) modela drsnega bloka.

Uporabljena bodo analitična orodja za prostorsko obdelavo podatkov, modeliranje.