MODELIRANJE NAPAJANJA REGIONALNEGA VODONOSNIKA Z UPORABO METOD DALJINSKEGA ZAZNAVANJA

Mitja Janža

2006, 21 x 29.7 cm

Cena: 30,00 EUR
(stroški pošiljanja so vključeni v ceno)

V knjigi je opisana študija možnosti uporabe določenih metod daljinskega zaznavanja pri izdelavi dinamičnega hidrološkega modela z distribuiranimi parametri (MIKE SHE) na območju zaledja izvira Rižane. Izdelani model simulira celotni hidrološki krog na obravnavanem območju. Tok podzemne vode v vodonosniku je modeliran s konceptualnim modelom, procesi, ki vplivajo na napajanje vodonosnika (evapotranspiracija, tok v nezasičeni coni), so modelirani natančneje. Na te procese je tudi omejena uporabnost daljinskega zaznavanja. Vir podatkov za metode daljinskega zaznavanja so bile satelitske podobe (Landsat TM in NOAA-AVHRR). Poleg določitve rabe tal so bile uporabljene za oceno dinamike razvoja vegetacije in za vrednotenje prostorske porazdelitve z modelom simulirane evapotranspiracije.

Raba tal (vhodni podatek) v modelu je določena s klasifikacijo satelitske podobe Landsat TM v šest vegetacijskih razredov. Prednost takšnega pridobivanja podatkov je predvsem hiter zajem novih podatkov in možnost samostojne opredelitve vegetacijskih razredov, ki združujejo vegetacijo glede na njihov vpliv v hidrološkem krogu.

Klasifikacija je v študiji tudi osnova za uporabo linearnega modela mešanja, s pomočjo katerega so določene razvojne faze vegetacijskih razredov. Na podlagi enaindvajsetih satelitskih podob NOAA-AVHRR določeni časovni NDVI (vegetacijski indeks normalizirane razlike) profili, ki odražajo razvojne faze vegetacijskih razredov, so v splošnem primerljivi z opazovanji. Izjema je v primeru vegetacijskega razreda, ki pokriva najmanjši delež ozemlja (2 %), kar kaže na možnost uporabe linearnega modela mešanja zgolj za razrede, ki pokrivajo znatni delež obravnavanega ozemlja.

Z uporabo časovnih profilov indeksov listne površine, določenih na podlagi NDVI časovnih profilov vegetacijskih razredov, v hidrološkem modelu obravnavanega območja je izboljšana njegova zanesljivost, ocenjena s primerjavo simuliranega in opazovanega pretoka izvira Rižane. Na podlagi skupne srednje napake, Nash-Sutcliffovega koeficienta in korelacijskega koeficienta ocenjeno izboljšanje je majhno.

Orografska interpolacija (Šercl & Lett, 2002), ki je bila uporabljena za porazdelitev padavin v modelu, ne prispeva k večji zanesljivosti simulacije pretoka izvira Rižane. Opazno pa je izboljšanje prostorske porazdelitve simulirane evapotranspiracije, ocenjeno s primerjavo porazdelitve vrednosti indeksa TVDI (Sandholt et al., 2002), ki je določen zgolj z uporabo NOAA-AVHRR podob in odraža stanje vegetacije in tal povezano z razpoložljivostjo vode. Ugotovljeno je bilo, da je metoda TVDI lahko uporabna za primerjavo porazdelitve evapotranspiracije zgolj na območju, ki ga zajema določena satelitska podoba, medtem ko je za primerjavo evapotranspiracije iz različnih časovnih obdobij uporabnost omejena.

ISBN-10 961-6498-05-3

ISBN-13 978-961-6498-05-0

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.