Mineralne surovine v letu 2017

Drage bralke in bralci, pred vami je nova številka Biltena Mineralne surovine, že štirinajsta po vrsti, ki prinaša veliko novih podatkov, analiz, usmeritev in posodobljenih informacij o dogajanju na področju gospodarjenja z mineralnimi surovinami v preteklem letu. Temu dodajam svoj pogled na pomembne dogodke, vezane na evropske razvojne usmeritve na področju mineralnih surovin.

Nekaj časa je že minilo od mojega zadnjega prispevka, ki sem ga spisal kot napoteni nacionalni strokovnjak v Evropski komisiji, in pričujočega, ki ga pišem v vlogi generalnega sekretarja Združenja evropskih geoloških zavodov (EuroGeoSurveys), katerega član je tudi Geološki zavod Slovenije. Tudi v novi vlogi sem blizu oblikovanju in izvajanju politike mineralnih surovin na nivoju Evropske unije. Z veseljem ugotavljam, da je aktivna politika po letu 2008 (sprejetju Iniciative za mineralne surovine), nadalje z delovanjem Evropskega partnerstva za mineralne surovine (od leta 2012 naprej) ter razpisi za raziskave in inovacije na področju mineralnih surovin v okviru Horizonta 2020, daje rezultate na več področjih. Ta področja so: okvirji politik in zakonodaje držav članic, povečanje baz znanja o surovinah, izvedene raziskave in inovacije v celotni verigi rabe surovin, tako primarnih kot sekundarnih.

Konec leta 2017 so visoki predstavniki Evropskega partnerstva za mineralne surovine opredelili predlog smernic prihodnje usmeritve / politike za mineralne surovine. Ti gredo v smeri podpore razvoja ter povečanja konkurenčnosti evropske industrije na poti v nizkoogljično, krožno gospodarstvo, pri čemer je potrebno obvladovanje trendov pri digitalizaciji, trajnosti in inovacijah. Izpostavili so nadalje potrebo po krepitvi domače (evropske) proizvodnje vzdolž celotne industrijske verige, začenši z (mineralnimi) surovinami. V okviru politike dekarbonizacije industrije in družbe, v paketu mobilnosti je tudi Evropski akcijski načrt za baterije, kjer je podana zahteva po domačih, evropskih surovinah, zlasti po litiju, naravnem grafitu, niklju in kobaltu. Poleg mineralnega potenciala je pomemben tudi dostop do teh surovin, ki je odvisen tako od zakonodajnega okvirja kakor družbene sprejemljivosti posegov v naravo z namenom pridobivanja mineralnih surovin.

V tem kontekstu so razvojni poudarki tudi na mlajši generaciji, izobraževanju, krepitvi znanja in vključevanju javnosti. Razvojne usmeritve na področju mineralnih surovin bodo, kot v preteklosti, podprte z različnimi finančnimi instrumenti. Med njimi so najbolj zanimivi programi za raziskave in inovacije. V sedanji finančni perspektivi (2014–2020) je to Obzorje 2020 (Horizon 2020), največji program EU za raziskave in inovacije, v naslednji finančni perspektivi (2021–2028) pa bo to program Obzorje Evropa. Kljub zmanjšanju držav članic je planirano, da bo naslednji raziskovalni program večji za več kot 20 %, skupno okoli 100 milijard evrov. Horizont Evropa bo razdeljen na tri sklope, med katerimi bo skoraj polovica sredstev namenjena raziskavam in inovacijam, ki se osredotočajo na družbene izzive, kjer je tudi primarno mesto za mineralne surovine (primarne in sekundarne) vzdolž celotne proizvodnje / vrednostne verige.

Če zgoraj povedano prevedemo v napoved, lahko zaključimo, da bodo tudi v prihodnjem obdobju (2021–2028) razpisi s področja mineralnih surovin v podporo razvojnim usmeritvam Evropske unije. Ob vprašanju slovenske vključenosti v te raziskave se najprej pojavi vprašanje prioritet slovenskih razvojnih usmeritev, ker glede na velikost države Slovenija ne zmore slediti vsem evropskim usmeritvam z enako intenziteto. Slednje povleče za seboj zmogljivost raziskovalnih, razvojnih, inovacijskih, proizvodnih tako javnih kot zasebnih kapacitet. Spodbudno je, da so prenekatere institucije v Sloveniji v zadnjem obdobju okrepile svoje kapacitete, ob tem tudi izobrazile ustrezen kader in so evropsko konkurenčne na področju raziskav in inovacij surovin in materialov.

Namesto zaključka z zadovoljstvom zapišem, da se lahko z realnim optimizmom zazremo v prihodnost raziskav in inovacij na področju mineralnih surovin z evropskimi sredstvi slovenskih raziskovalcev tako v Sloveniji kot tudi izven.

Bruselj, julij 2018

dr. Slavko V. Šolar
generalni sekretar

Združenje evropskih geoloških zavodov
(EuroGeoSurveys)

Bilten (PDF, 22MB)
Karta pridobivalnih prostorov mineralnih surovin s koncesijo v letu 2017 (PDF, 6MB)