Geološka karta Selške doline 1 : 25.000

Matevž Demšar

Karta zajema širše območje Selške doline, ki se razprostira v smeri zahod – vzhod v južnem predgorju Julijskih Alp, severo - zahodno od Ljubljanske kotline. Severni del obravnavanega ozemlja zajema južne obronke Julijskih Alp, ki jih predstavlja obsežna planota Jelovice. Južni del ozemlja pripada Škofjeloškemu hribovju, ki se na vzhodu spušča proti zahodnemu delu Sorškega polja. Sorško polje predstavlja zahodno obrobje Ljubljanske kotline, ki jugovzhodno od Škofje Loke meji na severne obronke Polhograjskega hribovja.

Območje Selške doline je bilo med drugimi izbrano za nadaljnje geološke raziskave zaradi več razlogov. Prvi je ta, da gre na tem območju za hitro menjavanje zelo različnih litoloških členov in različnih strukturnih enot ter elementov, zaradi česar teh geoloških posebnosti v merilu 1:100.000 na OGK niso mogli dovolj natančni prikazati. Nadalje je bilo to območje izbrano zaradi litoloških in stratigrafskih posebnosti. Ravno tu so namreč v kontaktu kamnine treh obsežnih in pomembnih paleogeografskih enot: Julijske karbonatne platforme, Slovenskega bazena in Jadransko-Dinarske karbonatne platforme. Na vsaki od teh enot so bila različna okolja odlaganja kamnin. Poleg omenjenega pa je območje Selške doline zanimivo tudi iz vidika aktivne tektonike, zajetja pitne vode in iz vidika izkoriščanja mineralnih surovin. Okvirna slika prostorske razporeditve kamnin nekdanjih paleogeografskih enot je postala bolj jasna šele proti koncu raziskav za Osnovno geološko karto SFRJ 1 : 100.000. Ugotovljeno je bilo, da je sedimentacijski prostor Slovenskega bazena potekal skozi vso osrednjo Slovenijo. Globljemorske kamnine bazena tako najdemo od Kobarida na zahodu preko Tolmina, Baške grape, Selške doline, Kamnika, Tuhinjske doline, Zidanega mosta, Krškega hribovja, od tu naprej pa se pojavljajo tudi na ozemlju Ivanščice, Medvednice, Žumberka in naprej proti severozahodni Bosni. Južno od Slovenskega bazena je do konca krede vztrajala prostrana Jadransko-Dinarska karbonatna platforma s plitvomorsko sedimentacijo. Severno od bazena je v karniju nastala Julijska karbonatna platforma, ki je bila v zgornjem liasu preplavljena s pelegičnim morjem, to je v srednjem senonu prešlo v flišni bazen).

Za terenske delovne karte so bile večinoma uporabljene topografske osnove v merilu 1 : 10.000, za vzhodni in jugovzhodni del ozemlja pa v merilu 1 : 5.000. Geološka karta je izdelana v merilu 1 : 25.000. Profili, stolpci in legenda so prikazani v slovenskem in angleškem jeziku.

Geološko karto spremlja tolmač v slovenskem jeziku.

Leto izida: 2016

ISBN 978-961-6498-44-9 (karta)

ISBN 978-961-6498-49-4 (tolmač)