VSEBINA:

Marca 2007 se je s podpisom Brightonskega dogovora v Veliki Britaniji uradno začel globalni geološki projekt OneGeology. Osnovni cilj projekta je zagotoviti javen internetni dostop do geoloških kart in geoloških podatkov vseh držav sveta na nivoju merila 1:1 milijon.

Geološka zgradba našega planeta je samo ena in ni omejena s političnimi mejami. Realnost je drugačna. Vsaka država zbira in obdeluje geološke podatke na svoj način, zato lahko rečemo, da je povezanost, dosegljivost in končno uporabnost teh podatkov slaba. Osnovni cilj projekta OneGeology je preseganje političnih mej pri reševanju vprašanj, povezanih z geologijo. Manj kot leto dni stara pobuda svetovnih geoloških zavodov, ki je v kratkem času dobila izjemno podporo vlad, različnih organizacij in posameznikov, je zelo enostavna. Nacionalne geološke karte v merilu 1:1 milijon in podatki, na katerih so karte utemeljene, bodo sestavljene v veliko sestavljanko in brezplačno dostopne preko svetovnega spleta.

V prvi fazi bo šlo predvsem za zbiranje in predstavitev originalnih digitalnih državnih geoloških kart in podatkov v ozadju. Prvi rezultati naj bi bili predstavljeni že leta 2008 na svetovnem geološkem kongresu v Oslu. Do naslednjega kongresa leta 2012 naj bi bile karte tehnično usklajene, podatki pa javno dosegljivi. Vsebinska uskladitev je ob trenutno dosegljivi tehnologiji sicer žal bolj želja kot realnost, ampak če počakamo nekaj let…

Sestavljena geološka karta sveta v merilu 1:1 milijon naj bi delovala podobno kot Google Earth. Dosegljiva bo na skupnem internetnem portalu, podatki pa naj bi bili brezplačni ali izjemoma simbolično plačljivi. Skupni internetni portal bo služil tudi kot vhodna vrata do detajlnejših geoloških podatkov v lasti posameznih držav ali agencij.

Dosegljivost geoloških podatkov preko državnih meja bo nedvomno v pomoč ob soočanju s perečimi vprašanji sodobne družbe. Če se omejimo le na klimatske spremembe in eksplozivno rast prebivalstva lahko izpostavimo nekaj izzivov, ki so neposredno povezani z geologijo in izrazito presegajo reševanje na nivoju posameznih držav. Prvi je problem toplogrednih plinov. Spreminjajoči se obseg oceanov bo vplival na razmerje med viri in t.i. ponori (sinks) ogljikovega dioksida. Tipičen geološki problem je tudi shranjevanje ogljikovega dioksida v geološke strukture. Takšne strukture pogosto presegajo državne meje in geologija brez meja, četudi v majhnih merilih, bo tu izjemnega pomena. Preko državnih meja sega tudi vprašanje zagotavljanja mineralnih surovin in energentov v času, ko svetovne potrebe skokovito naraščajo in ko se geografska razporeditev povpraševanja hitro spreminja. Nekoliko bolj lokalen, pa vseeno pogosto čezmejen geološki problem je geohazard ali geološko pogojena nevarnost. Območja odložitve velikih plazov so pogosto na različnih straneh meja držav, ki med seboj zaradi takšnih ali drugačnih razlogov raziskovalno ne sodelujejo. Isto velja za potresne vire, vodonosnike, vire onesnaženj in še in še.

Projekt je stekel v času in pod okriljem mednarodnega leta Zemlje, razen tega pa ima pa podporo mnogih mednarodnih organizacij med katerimi so UNESCO, EuroGeoSurveys, International Consortium of Geological Surveys itd. V Sloveniji je partner projekta Geološki zavod Slovenije.