Ozadje projekta: Oktobra 2012 je Geološki zavod kot vodilni partner pričel z izvajanjem projekta RoofOfRock - Limestone as the common denominator of natural and cultural heritage along the karstified part of the Adriatic coast in s prevedenim imenom Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja, ki je bil izbran za so-financiranje v okviru 2. poziva Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Projekt združuje 10 partnerjev iz 4 držav.

Območje Jadrana deli skupno geološko preteklost, dolgo najmanj 200 milijonov let. Apnenec, nastal na tej platformi, so uporabljali kot glavni gradbeni material na celotnem projektnem območju in ima eno od najpomembnejših vlog pri oblikovanju skupne zgodovine. Uporaba ploščastega apnenca kot tradicionalnega gradbenega materiala se je ohranila do današnjih dni in daje poseben pečat jadranski obali. Ob tem se jasno kaže, da na področju prostorskega načrtovanja, urbanizma, gradbeništva ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, za trajnostno izkoriščanje in uporabo tega kamna kot gradbenega materiala, za njegovo ohranjanje kot naravne vrednote ter ohranjanje objektov in materialov kot kulturne dediščine ni uveljavljenih jasnih smernic. Posledica je neustrezna raba gradbenega kamna in s tem poškodovanje ali celo uničenje bodisi nahajališč bodisi značilnih kamnitih arhitekturnih elementov objektov.

Namen projekta RoofOfRock je vzpostaviti skupno platformo za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev ter oblikovanje uporabnih smernic za trajnostno upravljanje ploščastih apnencev kot skupne naravne in kulturne vrednote na celotnem projektnem prostoru.

Posebni cilji projekta so::

• Analizirati uporabo gradbenega kamna na kraški jadranski obali skozi zgodovino in prepoznati primere dobre in slabe prakse;
• Opredeliti osnovne naravne značilnosti apnencev, ki so v uporabi kot gradbeni material ter Roonatančno opredeliti naravne značilnosti in pojavljanje ploščastih apnencev;
• Opredeliti izvore gradbenega kamna uporabljenega v izbranih objektih in raziskati pojavljanje teh kamnin v naravi;
• Opredeliti naravna nahajališča ploščastih apnencev in analizirati pogoje za trajnostno rabo te mineralne surovine;
• Pripraviti strokovne podlage za skupni zakonodajni okvir na celotnem projektnem območju;
• Ozavestiti in izobraziti deležnike (prostorski načrtovalci, arhitekti, gradbeniki, naravovarstveniki, konservatorji, predstavniki lokalnih in državnih oblasti), uporabnike (obrtniki) in širšo javnost o dobri praksi uporabe gradbenega kamna, trajnostni rabi mineralnih surovin, ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine na primeru ploščastih apnencev.

Projektno partnerstvo:

• Slovenija: Geološki zavod Slovenije, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Javni zavod Park Škocjanske jame
• Italija: Občina Dolina/ Comune di San Dorligo della Valle, Oddelek za matematiko in geoznanosti, Univerza v Trstu
• Hrvaška: ZADRA - Razvojna agencija Zadarske županije, Javna ustanova RERA S.D. za koordinacijo in razvoj Splitsko-dalmatinske županije, DUNEA Regionalna razvojna agencija Dubrovačko-Neretvanske županije, IDA - Istarska razvojna agencija
• Bosna in Hercegovina: HERAG - Javna ustanova Razvojna agencija Zapadnohercegovačke županije
• Pridruženi partner: Regija Veneto