Georadarski sistem za raziskovanje plitvega podpovršja |
|
Odgovorna oseba | Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. |
Leto nabave/nadgradnje | 2021 |
Financer | ARRS, GeoZS |
Georadarski sistem za raziskovanje plitvega podpovršja |
|
Odgovorna oseba | Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. |
Leto nabave/nadgradnje | 2021 |
Financer | ARRS, GeoZS |
Opis opreme
Georadar je neinvazivna geofizikalna metoda, s katero lahko z uporabo anten različnih frekvenc določimo prisotnosti geoloških struktur in drugih diskontinuitet v plitvem podpovršju ter jim tudi zvezno sledimo v prostoru. Lahka in mobilna oprema omogoča hiter in enostaven zajem terenskih podatkov, kar je ključnega pomena na območjih, ker druge raziskave zaradi oteženega dostopa ali zaščitenosti območja niso mogoče. Z uporabo georadarja lahko tako brez posega v okolje dobimo podatke o prisotnosti razpok, prelomnih con, plastnatosti kamnin, kraških jam in drugih odprtin, vlage in plinov v tleh, ter tudi o globini do podzemne vode, drsnih ploskev plazov, o debelini in lastnostih posameznih talnih horizontov in plasti, lahko pa tudi lociramo različne zakopane objekte in morebitna orudenja.
Zaradi svoje vsestranskosti, visoke učinkovitosti in nedestruktivne narave se uporaba metode georadarja za potrebe raziskovanja podpovršja hitro širi, vendar pa je za njeno najboljšo izkoriščenost in aplikativnost nujen širši nabor anten različnih frekvenc. Višja, kot je frekvenca uporabljene antene, manjši je globinski doseg in boljša je ločljivost rezultatov. Antene višjih frekvenc (250 MHz, 500 MHz, 1,2 GHz) imajo tako manjši globinski doseg in omogočajo boljšo ločljivost rezultatov, zato so primerne za uporabo pri iskanju in raziskovanju pojavov manjših dimenzij plitveje pod površjem (iskanje cevi in kablov, inšpekcija cest in betonskih konstrukcij, določevanje lastnosti tal kmetijskih površin ipd.). Na drugi strani pa antene nižjih frekvenc (30 MHz, 100 MHz) omogočajo globlji doseg, kar je še posebej uporabno pri raziskavah regionalnih in lokalnih geoloških značilnosti podpovršja. Z njimi lahko namreč pridobimo podatke o prisotnosti in prostorski orientaciji različnih tipov diskontinuitet, ki med drugim vplivajo na oblikovanje in stabilnost površja, pogojujejo hidrogeološko dinamiko vodonosnikov, omejujejo zaloge eksploatacijskega materiala v kamnolomih ter podajo informacije o prostorski razsežnosti posameznih stratigrafskih členov in podzemnih kraških pojavov.
Globinski dosegi in ločljivost rezultatov je sicer v veliki meri odvisna tudi od naravnih pogojev – od lastnosti materiala, v katerem elektromagnetni valovi potujejo ter od količine prisotnosti vode in glinene frakcije, ki povzroča povečano dušenje signala. Posledično je pred začetkom georadarskih raziskav potrebno preučiti območje meritev in na podlagi željenega globinskega dosega izbrati primerne antene. Najgloblji doseg omogoča 30 MHz RTA antena, ki je tudi najnižja dovoljena frekvenca za georadarske meritve v Evropi. V dobrih pogojih lahko z njo dosežemo tudi do 60 m globine, pri tem pa je teoretična ločljivost okoli 1,5 m. Z višanjem frekvence na 100 MHz se globinski doseg zmanjša na okoli 20 m, teoretična ločljivost pa na okoli 0,5 m. Pri 250 MHz anteni lahko pričakujemo do okoli 8 m globinskega dosega s teoretično ločljivostjo okoli 0,3 m, pri 500 MHz anteni pa do 4 m globine s teoretično ločljivostjo okoli 0,2 m. Pri uporabi visokofrekvenčne (High Frequency – HF) 1,2 GHz antene pa lahko pričakujemo globino do 0,5 m s teoretično ločljivostjo nekaj centimetrov in se zato uporabljajo tudi pri raziskavah betonskih konstrukcij za iskanje razpok in analizo stanja armature.
Tehnični podatki:
Najem opreme
Uporaba MALÅ ProEx opreme je namenjena raziskovalcem GeoZS. Po dogovoru izvajamo georadarske raziskave tudi za zunanje naročnike. Cena je določena z internim cenikom GeoZS oziroma po dogovoru.