program

program kongresa

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na kongresu pridobijo 4 kreditne točke (preberi več v zavihku Registracija)

razpored predstavitev

Na tej povezavi si lahko stočite razpored predstavitev 6. slovenskega geološkega kongresa

vabljeni predavatelji

JURE ATANACKOV

Jure Atanackov je doktor geoloških znanosti, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije. Ukvarja se z geofiziko, strukturno geologijo, aktivno tektoniko in potresno nevarnostjo. Vodi projekte na področju analize potresne varnosti jedrske energetske infrastrukture v Krškem in izdelave nove karte aktivnih prelomov v Sloveniji. Sodeluje v raziskavah aktivnih prelomov in potresne nevarnosti v Sloveniji in njeni okolici, v projektu izdelave seizmotektonskih kart, ter strukturno-geoloških in geotermalnih projektih in raziskavah na območju severovzhodne in jugovzhodne Slovenije.

MIHA JERŠEK

Miha Jeršek je doktor geoloških znanosti, zaposlen v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer je muzejski svetnik in pristojen za mineraloške zbirke. Trenutno je vršilec dolžnosti direktorja muzeja, obenem pa dodatno zaposlen na Višji strokovni šoli v Sežani, kjer študente uči brušenja plemenitih kamnov. Ukvarja se predvsem z raziskavami mineralov, plemenitih kamnov in meteoritov. Odkril je nov optični pojav v svetu dragih kamnov - diasporescenco. Za razstavne in uredniške dosežke je prejel, samostojno ali s sodelavci več nagrad, med drugim Valvasorjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost muzejev Slovenije in dve priznanji Prometej znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

ANDREJ LOČNIŠKAR

Andrej Ločniškar je študij geologije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo zaključil z diplomskim delom Geotermalne raziskave Kočanske kotline. Kot študent in štipendist Geološkega zavoda Ljubljana, je namreč več let sodeloval pri omenjenih raziskavah v republiki Makedoniji. Po študiju se je zaposlil na GZS TOZD Geologija, geotehnika in geofizika na področju hidrogeologije. Leta 1985 je prevzel delo pri geološki in hidrogeološki spremljavi zahodne cevi predora Karavanke, ki ga spremlja še danes. Pod strokovnim nadzorom dr. Placerja in mag. Budkoviča je leta 1998 uspešno zaključil delo na Karavankah. Na povabilo prof. dr. Žmavca se je po preboju Karavanške cevi zaposlil pri takratnem nadzornem inženirju (Cestni inženiring). Omenjeno podjetje se je sicer večkrat preimenovalo (DDC, DRI), Andrej Ločniškar pa je ostal na istem delovnem mestu vse do današnjih dni. V času od leta 1991 je vodil oddelek za geotehniko in zemeljska dela in aktivno sodeloval pri Nacionalnem programu izgradnje avtocest (NPIAC). Skrbel je za pripravo geološko geotehnične in hidrogeološke dokumentacije za različne nivoje projektov avtocest in kasneje tudi pri gradnji železniške in komunalne infrastrukture. Pri gradnji omenjenih projektov je sodeloval v nadzoru pri izvajanju zemeljskih del, po izgradnji pa tudi za spremljanje stanja geotehničnih objektov in predorov. Trenutno pri DRI vodi geološko geotehnično spremljavo gradnje vzhodne cevi predora Karavanke. Je član številnih slovenskih in mednarodnih geoloških in geotehničnih združenj.

MARTINA STUPAR

Martina Stupar se je takoj po končanem študiju geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani zaposlila v naravovarstvu. Na Zavodu za varstvo narave v Novi Gorici se že preko 30 let ukvarja s področjem varstva in vrednotenja geološke dediščine in podzemnih jam. Med večje dosežke šteje aplikacijo geološkega in krasoslovenga nadzora v sistem načrtovanja in gradenj velikih infrastrukturnih objektov ter sodelovanje pri ustanavljanju geoparkov v Idriji in na Krasu. Je članica Odbora za svetovno kulturno in naravno dediščino in nacionalna predstavnica ProGEO.

sekcije kongresa

Prilagajanje organizmov na spremembe

Avtorje vabimo, da predstavijo svoje izsledke raziskav paleontološke dediščine, ki je pomemben del narave in priča o razvoju življenja na Zemlji. Fosili nam pomagajo rekonstruirati in interpretirati pestra in raznolika okolja. S tem sledimo spremembam, do katerih je prihajalo skozi dolga geološka obdobja.

Potovanje skozi čas

Raziskovalce in strokovnjake vabimo, da predstavijo svoje najnovejše dosežke temeljnih geoloških znanj s področja regionalne, strukturne in sedimentarne geologije, stratigrafije ter kvartarne geologije. Dobrodošli so vsi prispevki, od klasičnega raziskovanja do preiskovanja z uporabo najsodobnejših metod in pristopov v vseh merilih in pogledih.

Poznam, vidim, varujem

Avtorje vabimo, da predstavijo prispevke s področja varovanja geološke in geomorfološke dediščine, primere praks ter aktivnosti popularizacije in ozaveščanja javnosti o geodiverziteti, sodelovanje in vključevanje vsebin na področju vzgoje in izobraževanja ter implementacijo vsebin z vidika geoturizma.

Kraški pojavi

Pričakujemo prispevke, ki bodo predstavili najnovejša dognanja na temo kraških pojavov in procesov (geologija, geomorfologija, hidrologija, geokemija, klimatske spremembe itd), izkušnje z uporabo novih tehnologij in metod pri preučevanju krasa ter študije o varovanju krasa in načrtovanju posegov v njem.

Pojav in delovanje voda

Sekcija združuje vsebine, ki prispevajo k poglabljanju znanja o teoretični in aplikativni hidrogeologiji v domačem ali tujem prostoru. Zajema vsebine, ki proučujejo interakcijo vode z geološkimi enotami, dinamiko toka podzemne vode, oceno količine in kakovosti podzemne vode, sledenje vode v vodnem krogu idr. Veselimo se tudi prispevkov z ugotavljanjem vpliva podnebnih sprememb na vodne vire in prilagajanjem družbe nanje, predstavitev rezultatov projektnega sodelovanja s področja hidrogeologije, ocene vpliva hidrogeološke stroke na vodno politiko v Sloveniji in podobno.

Geološko pogojena tveganja in rešitve

Tema sekcije pokriva prispevke, ki se navezujejo na široko paleto raziskav in študij, ki prikazujejo preliminarne ugotovitve, nove metode in tehnologije ter nove izzive na področju geološko pogojenih nevarnosti, inženirske geologije, geofizike in seizmike.

Zeleni prehod in geoenergija

Spoštovani in dragi kolegi s področja mineralnih surovin in geoenergetskih surovin, vabljeni: Mineralne in energetske geološke surovine so bile, so in bodo bistveno gibalo razvoja naše družbe – lokalno, regionalno in globalno. Pridružite se nam s svojimi prispevki – za vse nas je to vsaka štiri leta edinstvena priložnost, ki vselej še dolgo odmeva.

Digitalizacija in modeli podzemlja

V temi »Digitalizacija in modeli podzemlja« avtorje vabimo, da pošljejo prispevke s širšega področja digitalizacije v geologiji. Klasična področja v tej temi obsegajo npr. aplikacijo GIS tehnologij v geologiji, uporabo in razvoj računalniških modelov za vsa področja geologije, uporabo satelitskih podatkov (npr. InSAR) ter metod daljinskega zaznavanja (lidar, fotogrametrija) pri analizi površja in podzemlja.

Minerali, kamnine in umetni materiali

Dobrodošli so prispevki, ki posegajo na področje kristalografije, mineralogije in petrologije oziroma obsegajo raziskave različnih vrst umetnih materialov, od funkcijske keramike, kompozitov, klinkerjev in cementov do uporabe sekundarnih surovin ipd. Zaželeni so tudi prispevki s področja ohranjanja kulturne dediščine in gemologije.

Geokemija okolja

Cilj geokemične sekcije je združiti vsebine klasične geokemije, vključujoč raziskovanje geogenih in antropogenih vplivov na okolje, z uporabo novih tehnik in pristopov v vseh merilih, od makro do nano, ter s tem predstaviti geokemijo 21. stoletja. Raziskovalce s področja geokemije vabimo, da predstavijo svoje najnovejše dosežke.