ekskurzije
Knjiga ekskurzij je dostopna na tej povezavi.
ekskurzija E1
POHORSKI EKSTENZIJSKI KOMPLEKS – EKSHUMACIJA, TEKTONIKA, MAGMATIZEM IN SEDIMENTACIJA
Vodja ekskurzije: Marko Vrabec, Nina Zupančič
Pohorje je slovenskim geologom in širši javnosti poznano predvsem kot nahajališče metamorfnih kamnin in naše največje magmatske intruzije, pohorskega granodioritnega telesa. Ta ekskurzija želi Pohorje predstaviti z novega vidika – kot ekstenzijski kompleks (klasični »metamorphic core complex«), ki tektonsko pripada najzahodnejšim delom Panonskega bazena, ki so bili ekshumirani v spodnjem do srednjem miocenu. Na območju Pohorja in Kozjaka izdanja glavna ločilna ploskev tega sistema, ki je položen normalni prelom, ob katerem je bila krovnina kompleksa premaknjena več kot 100 km proti vzhodu in jo danes najdemo v Transdanubijskem pogorju na Madžarskem. Raztezanje ozemlja je spremljala sedimentacija srednjemiocenskih sin-riftnih klastičnih sedimentov v novonastalih tektonskih jarkih, katerih ostanke najdemo predvsem na severnem obrobju Pohorja in Kozjaku. Z raztezanjem povezano hitro dvigovanje metamorfne podlage kompleksa je povzročilo tudi pohorski miocenski magmatizem. Ekskurzija bo obiskala izbrane ključne lokacije severnega obrobja Pohorja in predstavila različne dokaze za miocensko ekstenzijsko tektoniko, sinsedimentne deformacije ter najnovejša spoznanja o nastanku in razvoju miocenske magmatske intruzije.
ekskurzija e2
LITOSTRATIGRAFSKE FORMACIJE MED ROGAŠKO SLATINO IN BOČEM TER GEOLOŠKA POT V KOZJANSKEM KRAJINSKEM PARKU
Vodje ekskurzije: Polona Kralj, Kristina Ivančič, Matevž Novak, Nina Valand, Aleša Uršič Arko, Mojca Kunst
Na območju med Rogaško Slatino in Bočem prevladujejo litostratigrafske formacije oligocenske in miocenske starosti, Boč grade mezozojske karbonatne kamnine, permske karbonatne in siliciklastične kamnine pa se pojavljajo kot velike leče, tektonsko vrinjene med plasti mlajših kamnin. Na ekskurziji si bomo v kamnolomu Zagaj ogledali litofaciese vulkanskih kamnin oligocenske starosti, porfirske in steklaste lave andezitne sestave, peperite, piroklastične kamnine ter značilnosti tektonsko deformiranih vulkanskih kamnin. Na zgornjem delu so tudi leče permskega apnenca v meljevcu in tufu (slika 1). Na območju Drevenika si bomo ob cesti na Boč ogledali spodnjepermske apnence in siliciklastične kamnine, ki so v stikih z oligomiocenskimi laporovci in meljevci. Za konec si bomo ogledali Geološko učno pot v Kozjanskem parku. Pot poteka v okolici naselja Olimlje. Pestrost geološke zgradbe ob poti predstavlja celoten geološki razvoj in geološko zgradbo Kozjanskega. Pot vodi po južnem pobočju Rudnice in severnem pobočju Virštanja. Najstarejše kamnine so 235 milijonov let stare srednje triasne kamnine. Zastopane so z dolomiti, skrilavimi glinavci, ploščatimi apnenci, vulkanskimi kamninami diabazi in tufi. Na terenu lahko v njih opazujemo prelome, gube in tektonske drse. Pri Slakah so sledovi rudarjenja v 19. in 20. stoletju. V jalovini takratnega rudnika lahko najdemo rudne minerale, kot so siderit, limonit in pirit. Ob poti lahko občudujemo rdeči jaspis in nastajanje lehnjaka kot najmlajše kamnine na učni poti. Na Rudnici in ob cesti na Plohov breg lahko opazujemo okrog 30 milijonov let stare kamnine. V cestnem useku so razgaljeni peski, v katerih so različni vzorci, ki jih je ustvarilo preperevanje z železom bogate usedline. Opazujemo lahko mejo med peščenimi spodnjemiocenskimi in bolj lapornatimi srednjemiocenskimi plastmi. Ekskurzija bo obiskala izbrane ključne lokacije severnega obrobja Pohorja in predstavila različne dokaze za miocensko ekstenzijsko tektoniko, sinsedimentne deformacije ter najnovejša spoznanja o nastanku in razvoju miocenske magmatske intruzije.
ekskurzija e3
GRADNJA VZHODNE CEVI KARAVANŠKEGA CESTNEGA PREDORA
Vodje ekskurzije: Andrej Ločniškar, Erazem Dolžan, Julija Fux, Jože Ratej, Anže Markelj
V gradnji je vzhodna predorska cev, katere celotna dolžina bo 7,948 km, od tega bo predor na slovenski strani dolg 3,546 km. V predoru bodo izvedeni tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter dve odvodni cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju. Gradnja poteka na geološko zelo pestrem terenu. Začne se v kvartarju, ki ga sestavlja morena – peščeni grušč z meljem, pobočni grušč z bloki apnenca dolomita. Nadaljuje se v spodnjem triasu, ki ga gradi plastovit apnenec, pogosto lapornati z lečami sadre in anhidrita. Na tem odseku opazimo povečane dotoke podzemne vode in nabrekanje hribine. Sledijo svetlosivi in rožnati masivni apnenci, trbiška breča, kremenov konglomerat, breča in peščenjak, rdeč kremenov meljevec ter glinavec z vmesnimi plastmi apnenca in debeloplastnega dolomita z vložki sadre in pirita, ki datirajo v spodnji, srednji in zgornji perm. Na tem odseku so možne registracije manjših koncentracij metana, več prelomov in prelomnih con z manjšimi dotoki podzemne vode. Na prehodu perma v permokarbon imamo prehodno cono z rdečimi in sivimi brečami, konglomerati, peščenjaki in meljevci z vključki skrilavih glinavcev in peščenjakov. Tu se lahko občasno pojavijo močneje tektonsko deformirana hribina, večje hribinske deformacije in nižje koncentracije metana. Na slovenski strani se tunel zaključi v permokarbonu, ki ga zastopata črn meljevec ter glinavec z vmesnimi plastmi sivega kremenovega konglomerata in kremenovega peščenjaka ter lečami apnenca. Tudi na tem odseku imamo močno tektonsko deformirano hribino in možnost povečanih hribinskih deformacij, pogosto pa lahko pričakujemo pojav metana v večjih koncentracijah.
ekskurzija e4-ft3
UPRAVLJANJE RANLJIVIH TELES PODZEMNE VODE NA PRIMERU DRAVSKEGA POLJA
Vodje ekskurzije: Janko Urbanc, Nina Mali, Sonja Cerar
Aluvialni vodonosnik Dravskega polja zaradi svojih ugodnih hidrogeoloških lastnosti, kot sta dobra prepustnost in velika debelina zasičene cone, velja za enega perspektivnejših medzrnskih vodonosnikov z vidika oskrbe s pitno vodo v Sloveniji. Po drugi strani pa prav zaradi teh lastnosti Dravsko polje spada med bolj ranljive vodonosnike za onesnaženje podzemne vode. Na ekskurziji se bomo seznanili s problematiko onesnaženja vodonosnika Dravskega polja. Slabo kemijsko stanje vodonosnika povzročajo previsoke koncentracije nitratov in pesticidov. Posebej problematičen je južni del vodonosnika, kjer je tudi črpališče Skorba, ki s pitno vodo napaja mesto Ptuj z okolico. Ob ogledu črpališča se bomo podrobneje seznanili s problematiko onesnaževanja spodnjega pliokvartarnega vodonosnika, kjer se v nekaterih vodnjakih soočamo z naraščanjem koncentracij nitratov v podzemni vodi. Poleg onesnaženja podzemne vode z nitrati in pesticidi je prisotno onesnaženje z nekaterimi anorganskimi snovmi, ki izhajajo pretežno iz lokalnih virov obremenitev in jih zato pogosto ne zaznamo kot značilne parametre obremenitev v toku podzemne vode Dravskega polja. Kot primer takšnih obremenitev si bomo ogledali zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Rdeče blato, kjer se trenutno izvaja obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Za konec ekskurzije si bomo ogledali še Ptujski grad in vinsko klet.
