image

MARKO VINCENC LIPOLD (1816 - 1883)


Prvi slovenski geolog Marko Vincenc Lipold se je rodil 19. januarja 1816 v Mozirju. Študiral je pravo v Gradcu in na Dunaju, nato pa je dobil štipendijo za nadaljnji študij rudarstva v Banski Štiavnici na Slovaškem. Po prvem obdobju dela v raznih začasnih službah se je leta 1849 zaposlil pri novo ustanovljenem Državnem geološkem zavodu na Dunaju kot terenski geolog. Leta 1867 je odšel z Dunaja na mesto ravnatelja rudnika Idrija. Umrl je 22. aprila 1883 in je pokopan v Idriji.

Njegovo najstarejše delo s slovenskega ozemlja je poročilo iz leta 1852 o novem bakrovem najdišču v Hobovški grapi pri Stari Oselici nad Škofjo Loko. Leta 1853 je prvikrat poročal o nekaterih izsledkih v okolici Idrije in iz jame in kot prvi s fosilnimi ostanki dokazal nekatere stratigrafske člene. Ukvarjal se je tudi z določevanjem okamnin, zato ga imamo tudi za prvega slovenskega paleontologa. Rezultati obsežnega dela, ki ga je Lipold opravil v 17 letih, so predstavljeni na geoloških kartah nekdanje Avstro-Ogrske in v več kot 150 razpravah in člankih.

Leta 1867 je Marko Vincenc Lipold prevzel vodstvo idrijskega rudnika, kjer se je kar takoj tudi lotil podrobnega geološkega kartiranja jame in okolice rudnika. Po njegovem mnenju je namreč znanje v geologiji od leta 1856, ko je že podrobneje spoznal idrijski rudnik, močno napredovalo in so bili zato nujni popravki in dopolnitve geološke karte idrijske okolice. Zaradi zapletenih geoloških razmer in pomanjkanja časa za terensko delo je bila nova geološka karta končana šele leta 1872. Naslednje leto je bila nova karta idrijske okolice skupaj z geološkimi profili in primerki rude, kamnin in fosilov predstavljena na svetovni razstavi na Dunaju. V tem obdobju je veliko prispeval tudi pri nastanku pedološke karte Kranjske in knjige Zemljiščine razmere Kranjske. Ob 300-letnici idrijskega rudnika leta 1881 je izšla jubilejna publikacija Živosrebrni rudnik v Idriji na Kranjskem. Lipold je zanjo napisal uvodni del, ter prispevke o rudišču, o produkciji rudnika, delavskih razmerah v rudniku in vplivu rudnika na razvoj kraja.

Besedilo in slika povzeto po člankih:
  • Ramovš, A. 1983. Marko Vincenc Lipold (1816-1883), prvi slovenski geolog in šolani montanist. Ob 100-letnici smrti. – Geologija 26, str. 5-21, Ljubljana
  • Ramovš, A. 1983. Marko Vincenc Lipold (1816-1883), prvi slovenski geolog in šolani montanist. Ob 100-letnici smrti. – Geologija 26, str. 5-21, Ljubljana
  • Ramovš, A. 1983. Počastitev Marka Vincenca Lipolda ob stoti obletnici njegove smrti. - Geologija 26, str. 23-24, Ljubljana
  • Ramovš, A. 1983. Spominska plošča M. V. Lipoldu v Mozirju. - Geologija 26, str. 25, Ljubljana
  • Ramovš, A. 1990. Lipold je bil v geološki in rudarski stroki daleč pred svojim časom. – Idrijski razgledi 35 (1/2), str. 84-85, Idrija
  • Ramovš, A. 2001. Lipoldovo geološko raziskovanje in njegove rokopisne karte slovenskega ozemlja. - Geologija 44 (1), str. 7-14, Ljubljana
  • Bajt, V. 2004. Idrijsko obdobje Marka Vincenca Lipolda (1867-1883). - Idrijski razgledi 49 (1), str. 64-87, Idrija
  • Bajt, V. 2004. Idrijsko obdobje Marka Vincenca Lipolda (1867-1883) – drugi del. - Idrijski razgledi 49 (2), str. 58-89, Idrija
  • Spletna stran Prirodoslovnega muzeja Slovenije