Mineralne surovine v letu 2011

Ali res čas med dvema biltenoma mineva vedno hitreje, se sprašujemo v uredništvu. Pred vami je že osma številka biltena, ali na papirju ali na ekranu. Bilten je obdržal osnovne značilnosti (vsebina, obseg, format, karta kot priloga). Kot vselej doslej boste tudi letos našli precej zanimivega branja: podatke o proizvodnji, informacije o dogodkih v letu 2011, kakor tudi ostale stalne rubrike in zanimive članke. Karta je postala tudi že stalnica biltena. Ugotavljamo, da imamo vsako leto širši in bolj raznolik krog bralcev. To nas precej veseli in daje spodbude za naprej.

Žal ne moremo poročati preveč optimističnih vesti o dogajanju v letu 2011 na področju mineralnih surovin v Sloveniji, več je optimizma v Evropski uniji in drugod po svetu. V Sloveniji je še vedno močna kriza v gradbeništvu, marsikatera velika gradbena podjetja so v stečaju ali so že propadla. Proizvodnja mineralnih surovin za gradbeništvo še pada in je padla od skoraj 23 milijonov ton (2007) na slabih 14,5 v letu 2010, do 11,5 milijonov ton v letu 2011, kar je že polovica (lani smo poročali o več kot tretjini). Malo manj je padla v zadnjem letu proizvodnja mineralnih surovin za gradbeno industrijo, iz 2,65 milijonov ton na 2,44. Številke so zaskrbljujoče in okrevanja gradbenega sektorja, kot največjega kupca mineralnih surovin v Sloveniji, še pravzaprav ne slutimo.

Na nivoju Evropske unije se je nadaljevala živahnost na področju oskrbe z mineralnimi surovinami, ki je ostala ena osrednjih tem evropskih institucij, vrstijo se javne konzultacije o okviru mineralnih politik držav članic. Evropska komisija je februarja 2012 objavila tretje sporočilo »Razpoložljivost surovin za prihodnost Evrope – predlog za evropsko inovacijsko partnerstvo na področju surovin«. Evropsko inovacijsko partnerstvo ima namen zmanjšati odvisnost od uvoza, preskrbeti alternativne materiale v oskrbi, zmanjšati okoljske vplive ter povečati prednosti Evrope v sektorju surovin. Partnerstvo ima tehnološki del (raziskave v rudarstvu, alternativni materiali), ne-tehnološki del (zakonodajni okvir, baze znanja, recikliranje – zelena naročila) ter mednarodno sodelovanje EU s svetom.

Precej držav članic je že preoblikovalo rudarske / mineralne politike ali so v fazi oblikovanja. Na področju Jugovzhodne Evrope je imel projekt SARMa kar nekaj vpliva na te aktivnosti. V Sloveniji še vedno oblikujemo državno rudarsko strategijo po zakonu o rudarstvu (ZRud-1).

Vsega, kar lahko prebirate v letošnjem biltenu, ne bi bilo brez prizadevnih sodelavcev, oblikovalcev biltena kakor tudi avtorjev prispevkov. Iskrena hvala vsem.

Na koncu še obvezni stavek: Uredništvo, kakor tudi vsi zunanji sodelavci si želimo, da pohvale poveste naprej, kritike pa najprej nam.

SREČNO !

Ljubljana, julij 2012

dr. Slavko V. Šolar


Bilten (PDF, 37MB)

Karta nahajališč mineralnih surovin s koncesijo v letu 2011 (PDF, 6,5MB)