ISTRA-HIDRO

Naslov Trajnostno upravljanje s čezmejnimi podzemnimi vodami med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom
Program Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013
Trajanje projekta 12/2013 – 06/2015
Vloga GeoZS v projektu Vodilni partner
Kontakt na GeoZS Joerg Prestor, Barbara Simić

Vsebina:

Izhodišča

  • Širše mejno ozemlje med Slovenijo in Hrvaško v Istri je kraško območje, na katerem se nahajajo bogati podzemni vodni viri oz. kraški vodonosniki.
  • Ti vodonosniki napajajo najpomembnejše vire pitne vode na obeh straneh meja (Rižana, Dvori, Bistrica, Bužin, Gabrijeli, Bulaž, Sv. Ivan, Gradole, Riječina, Zvir in Martinšćica).
  • Več kot 370.000 ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, se oskrbuje z vodo iz teh virov.
  • V času turistične sezone se število ljudi poveča, kar dodatno bremeni vodooskrbne sisteme, tako v smislu razpoložljivosti vode kot tudi njene kakovosti.
  • Zaradi značilnosti kraških vodonosnikov morajo biti zaščitena obsežna območja, ki se na obmejnih območjih raztezajo globoko na ozemlje sosednje države.

Problemi

  • Osnovni problem je dejstvo, da se raziskovanje in zaščita podzemne vode v obeh državah izvaja le do upravne meje.
  • Tega problema ni dopustno prelagati v prihodnost, pač pa ga je potrebno reševati danes.

Možnosti

  • Stanje vodnih virov ni tako ogroženo, da ne bi bilo mogoče doseči okoljskih ciljev EU za upravljanje z vodami na obeh straneh državne meje.
  • Skupna opredelitev vseh podzemnih voda omogoča skupno vrednotenje vodnih virov in skupni razvoj okoljskih standardov in aktivnosti za nadzor.
  • Z izvedbo projekta se odpirajo možnosti skupnega celovitega upravljanja z vodnimi viri.
  • Rezultati projekta so osnova za oblikovanje skupnih načrtov varovanja, izkoriščanja in upravljanja čezmejnih naravnih sistemov.

 

Ciljne skupine

Upravne institucije:

  • Ministrstva pristojna za vode in njihove agencije

Lokalne skupnosti:

  • Županije: Istrska županija, Primorsko-goranska županija;
  • Občine: Umag, Buje, Brtonigla, Novigrad, Grožnjan, Oprtalj, Buzet, Poreč, Kaštelir, Vižinada, Motovun, Lanišće, Lupoglav, Opatija, Matulji, Klana, Kastav, Miškovo, Jelenje, Rijeka, Čavle, ter Koper, Piran, Izola, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Loška dolina;
  • Mesta: Umag, Buje, Novigrad, Buzet, Poreč, Opatija, Kastav, Rijeka, Koper, Piran, Portorož, Izola, Ilirska Bistrica, Stari trg pri Ložu
  • Komunalne službe (Istarski vodozaštitni sustav, Istarski vodovod, Vodovod i kanalizacija Rijeka, Rižanski vodovod Koper, Komunala Koper, Ilirska Bistrica)…

 

CILJI PROJEKTA

Splošni čezmejni cilji

  • Varovanje podzemne vode na čezmejnem področju.
  • S skupnim čezmejnim sodelovanjem premagati regionalne razvojne pomanjkljivosti, ki so nastale za izvajanje varovanje voda omejenega znotraj državnih mej.
  • Prispevati k dvigu ekološke zavest lokalnega prebivalstva na čezmejnem območju.
  • Izboljšati kakovost bivanja in zdravja ljudi, z naprednejšim sistemom upravljanja z vodami in z zmanjšanjem ekoloških tveganj.

 

Posebni čezmejni cilji

  • Izdelava skupnih strokovnih podlag za potrebe varovanja okolja, izkoriščanje podzemnih vod in prostorskega načrtovanja v regiji.
  • Skupna ugotovitev stanja razpoložljivih količin kakovosti in obremenitev podzemnih vod.
  • Razvoj skupne metodologije za določanje območij in zaščitnih ukrepov za varovanje podzemne vode.
  • Razvoj skupnega geoinformacijskega sistema (GIS-a) kot podlage za izdelavo načrtov upravljanja čezmejnih območij podzemnih vod za naslednje načrtovalsko obdobje 2015-2021, v skladu s smernicami Vodne direktive.
  • Krepitev zmogljivosti, sodelovanja in koordiniranega delovanja ustanov in organizacij na področju zaščite okolja, izkoriščanja podzemnih vod in prostorskega načrtovanja v regiji.
  • Izboljšanje ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o potrebi varovanja podzemnih vod kot skupnega naravnega bogastva in temelja nadaljnjega razvoja čezmejne regije.
  • Zmanjšanje možnosti onesnaženja podzemnih vod na podlagi skupnega načrtovanja, upravljanja in monitoringa na čezmejnem območju.

 

KAZALCI (posebni kazalci in časovni načrt):

  • Usklajene strokovne podlage - hidrogeološka karta, 5 konceptualnih modelov, karta ranljivosti in karta tveganja
  • Sledilni poskus za razmejitev območij
  • Skupna ocena sedanjega stanja količine, kakovosti in trendov podzemne vode
  • Skupni predlog potencialnih območij za razvoj novih zajetij
  • Usklajena podlaga za izdelavo skupnih načrtov upravljanja teles podzemne vode
  • Skupni predlog načrta trajnega monitoringa kakovosti in količin podzemne vode v skladu z Vodno direktivo
  • Skupni GIS sistem čezmejnih teles podzemne vode
  • Skupna baza podatkov ključnih za zaščito in upravljanje z vodnimi viri
  • Usklajene meje čezmejnih vodnih teles v skladu s smernicami Vodne direktive - karta
  • Načrt obojestransko sprejemljivih ukrepov za izvajanje varovanja čezmejnih vodonosnikov
  • Skupni predlog čezmejnih delov vodovarstvenih območij za javno oskrbo z vodo
  • Komunikacijski načrt za ciljne skupine
  • Dogodki za ciljne skupine
  • Brošura projekta v dveh jezikih (1 brošura, v vsakem jeziku 1000 kosov)
  • Članki v tiskanih medijih
  • Spletna stran projekta