OPUŠČENI RUDNIK ŽIVEGA SREDBRA V PODLJUBELJU IN NJEGOVI VPLIVI NA OKOLJE

Tamara Teršič, Mateja Gosar, Robert Šajn

2006, 24 x 17 cm

Cena: -

V knjigi »Opuščeni rudnik živega srebra v Podljubelju in njegovi vplivi na okolje« je predstavljena zgodovina rudarjenja v Podljubelju in rezultati raziskave obremenjenosti tal in sedimentov z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami v okolici opuščenega rudnika Sv. Ana - Podljubelj. Rudnik leži približno 8 kilometrov severno od Tržiča pod vznožjem Begunjščice. Rudišče je hidrotermalno žilnega tipa, njegov nastanek pa je najverjetneje povezan z ladinijskim vulkanizmom.

Podljubeljski rudnik so izkoriščali med leti 1557 in 1902. Pridobili so okoli 110.000 rude oziroma 360 ton živega srebra. Ob rudniku je nekaj let delovala tudi topilnica. Večino odpadnega materiala so odlagali na odvalu ob potoku v Potočnikovem grabnu, del pa so ga kasneje uporabili pri gradnji ceste, ki poteka vzdolž doline. Izkoristek pri žganju rude je znašal le okoli 50 %, zato so bile izgube živega srebra v okolje znatne.

Tla so bila vzorčena v mreži 100 × 100 metrov , na ozemlju velikem 88 ha v dveh talnih horizontih, na širšem območju rudišča pa tudi potočni sedimenti. Na podlagi kemičnih analiz vzorcev tal so izdelane in v knjigi prikazane prostorske porazdelitve za posamezne prvine in geokemične združbe. Le vsebnosti živega srebra so glede na geokemično ozadje močno povišane in torej kažejo na antropogeni vpliv. Živega srebra je največ v okolici opuščenega rudnika in topilnice, z oddaljenostjo pa vrednosti hitro upadejo. Tla so nekoliko obremenjena z živim srebrom tudi ob cesti Tržič-Ljubelj, ki poteka vzdolž doline, kar je posledica uporabe odpadnega materiala iz rudnika in topilnice pri gradnji ceste.

ISBN-10 961-6498-07-X

ISBN-13 978-961-6498-07-4

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.