MASPREM 3

Naslov Nadgradnja sistema zgodnjega opozarjanja za primer verjetnosti proženja zemeljskih plazov
Trajanje projekta 11.05.2017 – 11.11.2018
Vloga GeoZS v projektu Vodilni partner
Vodja projekta Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Geološki zavod Slovenije je vzpostavil sistem zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov (MASPREM), ki opozarja, da bo/je v primeru preseženih mejnih vrednosti količin padavin na določenih območjih, povečana verjetnost proženja zemeljskih plazov (pogodbi med MORS in GeoZS št. 4300-670/2011-1 in 631-2/2015-17). Sistem zgodnjega opozarjanja MASPREM je od septembra 2013 dalje operativen.

Pojavljanje zemeljskih plazov, tako prostorsko kot časovno, je povezano s številnimi dejavniki. Med povzročitelje plazljivosti, ki skozi daljše časovno obdobje pogojujejo razmere za nastanek plazu sodijo dejavniki kot so lastnosti kamnin, naklon, ukrivljenost in orientacija terena, nadmorska višina lokacije, oddaljenost od geoloških mej, strukturnih elementov in površinskih tokov, dolžina toka površinske vode ter tip rabe tal. Sprožilci, ki so lahko posledica človeškega delovanja ali naravnih pojavov, se delijo na pripravljalne (sečnja gozda, vkopi, obremenitve brežin in razbremenitve vznožij) in sprožilne dejavnike (intenzivne in dolgotrajne padavine, erozija in tresenje tal oziroma seizmična aktivnost območja).

Vpliv padavin na pojavljanje zemeljskih plazov je predmet preučevanja številnih raziskovalcev po vsem svetu. Prve analize vpliva padavin so v svoje izračune vpeljale le kumulativne vrednosti dnevnih padavin, kasneje pa se je izkazalo, da na pojavljanje zemeljskih plazov močno vplivajo tudi več-dnevne padavine. Pomembna dejavnika pri določitvi mejnih vrednosti količin padavin, pri kateri se sproži plaz, sta intenziteta padavin in količina padavin, ki pade v določenem časovnem obdobju. Dolgotrajno deževje ima močan vpliv tudi na nivo podzemne vode in vlažnost tal, ki prav tako odločilno vplivata na pojav plazov.

Slika 1: Zemeljski plaz Stogovce nad Lokavcem, Vipava Avtor: J. Jež, GeoZS

Osnovna ideja izdelave sistema za napovedovanje plazljivih območij je pridobiti uporabno orodje za zgodnje opozarjanje v primeru nevarnosti proženja zemeljskih plazov, kot pomoč pri učinkovitem izvajanju temeljnih nalog zaščite in reševanja ter zagotavljanja ustrezne preventive in pravočasno pridobivanje podatkov za odločanje o izvajanju ustreznih ukrepov in nalog v primeru plazenja tal. Projekt MASPREM je uspešno postavil osnovni sistem za napovedovanje, katerega smo v projektu MASPREM 2 nadgradili tako na sistemski kot vsebinski ravni. V okviru projekta MASPREM 3 se aktivnosti nadaljujejo v sledečih sklopih:

  • nadgradnja spletne aplikacije e-Plaz,
  • nadgradnja dinamičnega modela,
  • izdelava oz. nadgradnja dinamičnega modela za 14 občin,
  • izpopolnitev sistema MASPREM in njegovo vzdrževanje.

Sistem MASPREM je sestavljen iz treh glavnih modulov, spletnega GIS pregledovalnika in spletne aplikacije e-Plaz:

  • modul za vsakodnevni prenos/pridobivanje podatkov,
  • modul za dinamično modeliranje napovedi:
    • izpostavljenih območij za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov v odvisnosti od napovedanih količin padavin (1 : 250.000),
    • modul za dinamično modeliranje napovedi izpostavljenosti prebivalcev, objektov in infrastrukture zaradi pojavov zemeljskih plazov (1 : 25.000)
  • modul za izvoz in distribucijo podatkov
    • spletni servisi (WMS ali WFS) in
    • obveščanje po elektronski pošti
  • spletni GIS pregledovalnik
  • spletna aplikacije e-Plaz

Zaradi spreminjanja informacijskega okolja je treba sistem MASPREM prilagajati spremembam okolja in skrbeti za redno vzdrževanje ter nadgradnjo. Hkrati je rezultate napovedi verjetnosti pojavljanja plazov treba redno validirati tudi z dejansko sproženimi plazovi.

Sistem MASPREM dvakrat dnevno samodejno prenese podatke o napovedi padavin na strežnik GeoZS in z dinamičnim modeliranjem izračuna model povečane verjetnosti proženja zemeljskih plazov, tega pa nato prikaže na spletnem GIS pregledovalniku in s strežnikom MapServer prenese v informacijski sistem Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). V primeru povečane verjetnosti proženja zemeljskih plazov pa sistem še dodatno samodejno obvešča preko e-pošte.


Slika 2: Dinamično modeliranje območij verjetnosti proženja zemeljskih plazov


Slika 3: Koncept arhitekture sistema MASPREM

Meteorološke podatke za potrebe vzpostavitve in delovanja sistema MASPREM zagotavlja Agencija republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo.