Praznovanju 70-letnice GeoZS so se s svojim prispevkom pri zasnovi in postavitvi kamnite skulpture na zelenici pred Geološkim zavodom Slovenije na Dimičevi ulici 14 v Ljubljani pridružile številne izobraževalne ustanove in kamnarska podjetja. Posamezna desetletja od 70 let delovanja GeoZS ponazarja 7 kamnitih plošč iz različnih vrst domačega naravnega kamna.

Skulpturo je idejno zasnoval doc. dr. Domen Zupančič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in s svojo ekipo študentov pomagal pri končni realizaciji projekta. Višja strokovna šola v okviru Šolskega centra Srečka Kosovela (program Oblikovanje kamna) iz Sežane je ob podpori Visokošolskega središča Sežana prispevala izvirno oblikovana kamnita sedišča. Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana je izvedla postavitev skulpture od priprave temelja do finalne ureditve okolice. Dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad so izdelali kovinsko ogrodje skulpture, Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik, pa je skulpturo ozelenil.

Povabilu GeoZS so se odzvala kamnarska podjetja Marmor Sežana, Marmor Hotavlje, Mineral Ljubljana, Kamnoseštvo Tavčar in Ingen Sečovlje, ki so prispevala kamnite plošče, ter kamnolom Lukovica z dolomitnim drobljencem za temelje kamnite skulpture.

Poleg estetske in ekonomske vrednosti je v razstavljenih primerkih naravnega kamna zapisan velik del geološke zgodovine Slovenije:

• Najstarejša sta pisana primerka apnencev iz kamnolomov Hotavlje in Lesno Brdo. Iz obeh so izdelani številni spomeniki in arhitektonski dodatki, vso pisano lepoto pa pokažeta polirana do visokega sijaja v notranjosti številnih reprezentančnih objektov doma in v tujini. Nastajala sta v plitvomorskem okolju v triasu pred okoli 225 milijoni let.
• Mlajša sta okoli 93 milijonov let stara primerka repenskega apnenca iz kamnolomov Doline in Debela griža pri Povirju, ki zaradi fosilnih školjčnih lupin, ujetih v kamnini, spadata med najlepše naravne kamne v jugozahodni Sloveniji, obenem pa sta zaradi goste mikritne osnove bolj odporna na atmosferilije od drugih tipov kraških naravnih kamnov.
• Iz kamnoloma Lipica I prihaja rožasti apnenec. Ime je dobil po cvetovom podobnih presekih fosilnih rudistnih školjk, ki so pred več kot 80 milijoni let, v času krede, naseljevale tople plitve predele oceana Tetida.
• Šesti kamen je, za razliko od predhodnih, predstavnik flišnih plasti morskega bazena izpred 50 milijonov let. Te plasti grade velik del slovenske obale. Predstavljen kos flišnega peščenjaka je iz kamnoloma Elerji pri Škofijah.
• Zadnji, najmlajši, le 19 milijonov let star kamen, je najtrši in zato najbolj odporen na zunanje vplive. Izkopali so ga na južnem obrobju Pohorja v kamnolomu Cezlak I nad Oplotnico. Gre za magmatsko kamnino, ki je nastala v času razpiranja Panonskega bazena. Ljudje ga običajno imenujejo »pohorski granit«, v strokovnem smislu je to pretežno granodiorit s prehodom v tonalit ter pogostimi svetlimi aplitnimi in pegmatitnimi žilami.

Kot vidimo, v kamninah piše prav vse, le prebrati je treba in naloga nas geologov je, da to preberemo še vsem drugim. Na osnovi sedimentoloških značilnosti, fosilnih ostankov izumrlih organizmov v njih, mineraloške sestave in številnih drugih podrobnosti, je mogoče rekonstruirati okolje in čas nastanka kamnine, spoznati marsikaj o velikosti ležišča in ne nazadnje poiskati pot do novih ležišč, predvsem pa razumeti vse procese v zemeljski skorji, kajti če želimo videti v prihodnost, moramo dobro poznati preteklost. To pa je naša osnovna naloga, ki v končni fazi bistveno prispeva k razumnejšemu ravnanju z našim planetom.

Besedilo je povzeto po prispevku z naslovom 70 let Geološkega zavoda Slovenije, avtorjev dr. Bogdana Jurkovška in dr. Duške Rokavec, ki je bil objavljen v biltenu Mineralne surovine v letu 2015.