ŠKOCJAN-RISNJAK

Naslov Skupni sistem trajnostnega upravljanja z vodnimi viri nacionalnih parkov Škocjanskih jam in Risnjak ter obnova njunih območij
Povezava na spletno stran projekta ŠKOCJAN-RISNJAK
Program Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013
Trajanje projekta 01/2014 – 06/2015
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Nina Mali, Joerg Prestor, Barbara Simić

V projektu Škocjan-Risnjak sodeluje šest partnerjev – po trije iz Slovenije in s Hrvaške. Z raziskovalnimi in izobraževalnimi aktivnostmi ter ozaveščanjem želijo partnerji postaviti temelje za bolj dolgoročno in trajnostno upravljanje z vodnimi viri na čezmejnem kraškem območju med parkoma Škocjanske jame in Risnjak. Upravljanje z vodnimi viri je namreč danes zelo zapleteno in težko pregledno. Slediti mora ciljem različnih sektorjev, zahtevnim naravnim razmeram (kraški vodonosniki s težko sledljivimi tokovi podzemne vode), v čezmejnem območju pa tudi odnosom dveh sosednjih držav. Celovito upravljanje z vodnimi viri zahteva tesno povezovanje vseh sektorjev v vodoravni smeri in tudi v navpični smeri od prebivalca, lokalne skupnosti, regije do države.

Porečja izvira Reke v Sloveniji ter izvirov Rječine in Kolpe na hrvaški strani so pomembni kraški viri. Vsi trije izviri se napajajo iz planinskih masivov Snežnik, Snježnik in Risnjak. Državne meje ne predstavljajo ovire za podzemno pretakanje vode v tem enovitem kraškem vodonosniku. Čezmejni značaj projekta je zato priložnost za usklajeno oceno potenciala in ogroženosti vodnih virov na obeh straneh meje. Poleg tega je potrebno natančneje določiti in opredeliti razvodnice med strateškimi vodnimi viri, saj je njihovo poznavanje bistvenega pomena za izboljšanje strokovnih podlag za zaščito čezmejnega kraškega vodonosnika. Za uspešen prenos strokovnih podlag v prakso je potrebno dvigniti raven ozaveščenosti lokalnega prebivalstva in deležnikov. V projektu bomo zato z različnimi aktivnostmi, ki vključujejo mrežo strokovnih in izobraževalnih institucij ter lokalne skupnosti, krepili ozaveščenost o pomenu celovitega in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

Glavne aktivnosti:

  • Vpeljava skupne metodologije vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodami z navodili za pridobivanje, posodabljanje in izmenjavo podatkov.
  • Skupna čezmejna primerjalna analiza parametrov upravljanja z vodami s predlogom dejavnosti za trajnosten način upravljanja z vodnimi viri.
  • Izvedba sledilnega poskusa in ocena ogroženosti vodnih virov na čezmejnem območju.
  • Izvedba speleološkega kartiranja izvira Kolpe;
  • Izdelava idejnega projekta za zbiranje in čiščenje odpadnih voda v Crnem Lugu;
  • Izvedba štirih strokovnih delavnic za lokalno prebivalstvo in deležnike;
  • Izvedba strokovnih ekskurzij za študente in terenskega dela z učenci osnovnih šol;
  • Izdaja štirih tematskih zloženk za širšo javnost;
  • Izdelava izobraževalnega in promocijskega filma.
  • Izdelava spletne podstrani za obveščanje javnosti.